29. april 2019
»Kličem te, v tèmi … kot poslednja straža … v drgetu … kot priča za bogove … Hada.«
Pesnik Andrej Medved izraža svoje občutke in misli v zbirki Talesova luna.
29. april 2019
»Izginjajo dotik in poljub / iz vrelih prsi … Izginjajo živali iz nebes, ki so z ljubimcema igrale / ples, ki se nikoli ne konča …«
Andrej Medved opisuje izginjanje in minevanje v svoji poeziji.
29. april 2019
»Gotovost in dvoumnost se srečujeta v tanki meji med uživanjem in smrtjo … // V samoti (solitaire) se moram srečati z drugim (solidaire) in vztrajati, v samoti z Drugim v sebi, z malim in velikim Ajem, kot sam s seboj v minljivosti in večnosti trenutka.«
Andrej Medved razmišlja o meji med užitkom in smrtjo ter samoto v svoji poeziji.
29. april 2019
»Kot smrtonosen in grozo / vzbujajoč odsev v šipi se dvignejo v nebo otroci, / vnuki in pravnuki …«
Andrej Medved upodablja generacijsko povezanost in vzpone v svoji poeziji.
29. april 2019
»Kot sam s seboj v minljivosti in večnosti trenutka.«
Andrej Medved izraža svoje misli o minljivosti in večnosti v trenutku.